Vstopili smo v novo leto. Čas novih priložnosti, svežih začetkov. Novoletnih zaobljub, želja in ambicij. Nekatere se iz leta v leto spreminjajo, stare zamenjajo novejše, druge ostanejo enake. Ker smo sami glavni »nadzorniki« poteka svojega življenja, lahko k njihovi uresničitvi prispevamo ogromno. Tudi sama sem sanjač, sanjam podnevi, sanjam ponoči, imam ambicije, za katere se trudim in upam, da se bodo nekega dne uresničile. Zanje se trudim in naredim, kar je v moji moči, da se jim približam.
Moja prva večja ambicija je bila srednja šola, katero obiskujem. Od sedmega razreda, ko sem o njej poslušala od družinske prijateljice, sem vedela, da bom nekega dne hodila po teh hodnikih in podoživljala zgodbice, ki jih je razlagala na družinskih kosilih. Ker pa je šola znana po visoki omejitvi in določeni stopnji zahtevnosti, sem se zanjo morala potruditi. In uspelo mi je. Trenutno obiskujem drugi letnik na tej šoli. Spoznala sem izjemne ljudi, za katere upam, da bodo za vedno ostali v mojem življenju. Prav tako pa se trudim, saj vem, da me čaka še študij in cilji so visoki.
Kar se tiče poklica, še nisem povsem prepričana, v kaj se usmeriti. Zanimajo me različni predmeti, od psihologije pa do zgodovine. Moja radovednost nima meja in kljub temu, da se bom na koncu v nekaj morala usmeriti, raziskujem na vseh področjih. Prav tako imam sanje, tiste največje, ki se morda, na prvi trenutek, zdijo neuresničljive. A verjamem, da je vse mogoče z nekaj truda in zagnanosti ter s pozitivno energijo in naravnanostjo.
Že od majhnih nog sem s široko razprtimi očmi gledala manekenke, kako pozirajo pred kamerami in hodijo po pistah. Zdele so se mi tako samozavestne, močne, izjemne! Tudi sama sem se že od nekdaj najraje »afnala« pred očetovo kamero. Rada sem (takrat, pa še zdaj) nastopala, igrala, pozirala… Kasneje, proti koncu osnovne šole, sem se odločila, da bom manekenstvo počasi preizkusila. Prijavila sem se v manekensko šolo, kjer sem se vsak teden za eno uro preobrazila v manekenko in hodila po pisti ter se poigravala pred fotoaparatom. Kasneje sem se s šolo začela udeleževati slikanj, pa tudi nekaterih modnih revij. Občutek, ko si na pisti, luči in glasba okoli, publika, pa »flash« fotoaparata,… Skratka, izjemno. Lahko bi ga izkusila znova in znova, pa bi mi po žilah vedno pognal isto navdušenje, veselje in adrenalin.
Leto 2019 je bilo zame prelomnica. V osnovni šoli sem bila namreč dokaj sramežljiva, strah me je bilo, kaj si bodo drugi mislili o meni in o tem, kar delam. Ob prehodu v srednjo šolo pa sem se odločila, da temu naredim konec. Tako sem se prijavila na izbor »Top smrklja«, ki ga vsako leto znova prireja istoimenska revija. O njem sem razmišljala že prej, a nisem zbrala poguma, da bi se prijavila, ker nisem vedela, kaj bodo na to rekli drugi. Septembra pa sem se končno le ohrabrila. Prišla sem v finale in postala prva spremljevalka kot tudi Deichmannova ambasadorka. Izbor je bil nepozabna izkušnja, preko katerega sem spoznala odlične prijateljice, dobila nove izkušnje in izkusila nepozabno doživetje. Prav tako pa sem dobila priložnost, da se prek blogov (enega izmed njih ravnokar berete) izkusim tudi v pisanju, ki me je od nekdaj veselilo. Sami plusi torej, le zakaj sem se tako bala?
Po Top Smrklji sem še bolj »zagnala« to svoje manekenstvo. Od slikanja za naslovnico Večerove priloge, do slikanja za online modno revijo nakupovalnega centra ter še več modnih revij z manekensko šolo. Pa do teh blogov. Kljub koroni se mi zdi, da je 2020 bilo zame najaktivnejše leto. Izpolnjujem svoje sanje in dosegam cilje, ki so se mi nekaj časa nazaj zdeli tako zelo, zelo daleč.
Seveda imam še več ambicij, še večje želje. Kar se tiče manekenstva, bi rada prodrla v tujino in se kosala s tistimi, ki so mi trenutno vzorniki. Še naprej bom trdo delala, se trudila in sanjala, sanjala… dokler sanje, upam, postanejo resničnost.
Res je, da sem še zelo mlada in ima življenje zame še marsikaj skrito v rokavu, a imam en nasvet. Za vsakogar, mlade in malce starejše. Torej, drzni si sanjati. Živiš le enkrat in vse je mogoče. Živi tako, da boš na koncu srečen, da boš ponosen nase. Vem, da se včasih kaj zdi nedosegljivo, da te je strah, kaj si bodo mislili drugi, a to te ne bi smelo ovirati, ker
- Nobene sanje niso prevelike; če je uspelo drugim, lahko uspe tudi tebi, samo potruditi se moraš!
- Mnenje drugih ne bi smelo pogojevati tvoje lastne sreče. S sabo boš do konca življenja, zato moraš poskrbeti zase. Ljudje, ki te imajo zares radi, te ne bodo obsojali. Ostali? Tako ali tako bodo vedno imeli nekaj za reči o tebi, zato lahko zraven vsaj delaš to, kar te veseli.
Naj bo 2021 zate leto, v katerem dosežeš najbolj oddaljene cilje. Jaz verjamem vate, vse kar moraš še narediti, je da ti začneš verjeti vase.
